Luknje

Udarjališče 326 metrov dolge prve luknje je dvignjeno 20 metrov nad čistino, prvi udarec je treba udariti 200 metrov in ostane nam še udarec 100 metrov na zelenico z dvema peščenima ovirama, levo in desno, zelo nagnjeno proti čistini. Ne smemo pozabiti tudi na območje zunaj meje igrišča ("out of bounds") po celotni levi strani luknje in na skale na desni strani.

Z udarjališča 358 metrov dolgega para 4 druge luknje zelenice ne vidimo, zato si moramo za smer prvega udarca pomagati s smreko s tremi vrhovi. Pri tem moramo paziti, da udarec ne preseže dolžine 230 metrov, saj lahko v nasprotnem primeru končamo v vodni oviri ali z drugim udarcem po hribu navzdol. Pri udarcu na zelenico ne smemo udariti niti prekratko, saj lahko sicer končamo v peščeni oviri.

495 metrov dolgi par 5 lahko zelo nagradi igralce z dolgimi udarci. Z udarjališča vidimo peščeno oviro na desni strani čistine, oddaljeno od nas 210 metrov. Udarec 250 metrov na levo stran  igralcem z dolgimi udarci omogoča, da žogico spravijo na zelenico, ki je ne vidimo, že z drugim udarcem. Zelenica se skriva za dvema peščenima ovirama, približno 5 metrov niže od njiju.

Na udarjališču 369 metrov dolgega para 4 se nam pogled ustavi na desni strani čistine, na skalah in peščeni oviri okrog njih. S prvim udarcem na levo, dolgim 180 metrov, bomo žogico namestili pred depresijo in si tako dali možnost za napad zelenice s 150 metrov. Ta napad moramo izvesti tako, da žogica leti vseh 150 metrov, sicer ostanemo v hribu. Zelenica ima dve peščeni oviri na desni strani, v zadnjem delu pa se vzpenja na drug nivo, višji za 70 centimetrov.

162 metrov dolgi par 3 ima udarjališče malo dvignjeno nad zelenico, to pa obdajata peščeni oviri. Če udarimo na napačno stran zelenice, bomo imeli zelo dolgo patanje oz. udarjanje žogice za zelenici (putt).

Pogled z udarjališča 352 metrov dolgega para 4 šeste luknje je lahko zastrašujoč – velika depresija, vzpenjajoča se in v levo zavijajoča čistina in dve peščeni oviri. Prvi udarec, z dolžino 200 metrov, nas pripelje pred drugo peščeno oviro, na razdaljo 110 metrov do zelenice. Pri udarcu na zelenico pa moramo biti previdni, da ne končamo v kateri izmed peščenih ovir, ki sta pred zelenico. Celotno luknjo po levi strani zaključuje vodna ovira.

Na paru 5, dolgem 494 metrov, lahko igralci z dolgimi udarci dosežejo zelenico že z drugim udarcem, a jih tu čakajo tudi pasti. Če je prvi udarec dolg več kot 240 metrov, mora biti usmerjen na levo stran čistine, da ne bi končali v depresiji, ki se skriva na desni. Za drugi udarec pa se moramo potem odločiti, ali bomo igrali na zelenico ali pred njo; pri udarcu na zelenico moramo upoštevati, da imamo dve peščeni oviri – na levi in na desni – in vodno oviro, ki se začne že 150 metrov pred zelenico, in še peščeno oviro zraven zelenice. Varneje je, če udarimo 110 metrov, da se ustavimo pred zelenico, in to potem napademo od tu.

Z udarjališča 360 metrov dolgega para 4 osme luknje moramo premagati veliko depresijo, v kateri se skriva jezero, da pridemo na polico, na kateri je na levi strani vidna ena od dveh peščenih ovir te luknje. Da dosežemo polico, potrebujemo udarec za let žogice po zraku 220 metrov. Če nam to ne uspe, ostanemo z drugim udarcem v hrib 160 metrov pred zelenico, ki pa je ne vidimo. Pri uspešnem prvem udarcu napadamo zelenico, obdano s tremi peščenimi ovirami in vodno oviro za njo, z razdalje 120 metrov.

Tu imamo enega težjih parov 3, dolžine 202 metra. Prvi udarec moramo izvesti z dolgo palico čez depresijo z vodno oviro. Pri tem udarcu moramo biti pozorni ne samo na dolžino udarca, temveč tudi na to, da žogica ne zavija v desno, ker bi lahko končala v peščeni oviri pred zelenico ali celo v vodni oviri.

468 metrov dolgi par 5 desete luknje spada med krajše pare na igrišču, vseeno pa te luknje ne smemo podceniti, kajti že z udarjališča vidimo, da moramo izvesti zelo natančen udarec na polico na čistini, oddaljeno 220 metrov. Na območju pristanka žoge je levo in desno vodna ovira, če nam uspe dober prvi udarec na polico, pa lahko napademo zelenico z drugim udarcem, dolgim 210 metrov, in se tako izognemo peščeni oviri na levi strani, 50 metrov pred zelenico, ki ima dve peščeni oviri tudi na svoji desni strani.

Ta luknja ima najtežji par 3 na igrišču, z dolžino 216 metrov. Če hočemo doseči zelenico, ki ima ob straneh peščeni oviri, moramo pri udarcu z udarjališča premagati peščeno oviro na čistini pred njo. Če udarimo takoj 190 metrov, pa se razen para nimamo česa bati.

Druga najdaljša luknja v Sloveniji, par 5, je dolga 568 metrov. Pri prvem udarcu nas tu čaka peščena ovira na desni strani čistine, oddaljena 250 metrov. Zahtevnejši je drugi udarec, saj moramo žogico spraviti na levo stran čistine zelo blizu dreves. Razlog se skriva v tem, da se celotna čistina zoži in od tu naprej visi v desno, proti vodni oviri. Igralci z daljšim udarcem morajo biti pozorni tudi na peščeni oviri na levi strani. Prav tako moramo biti previdni pri udarcu na zelenico, ki jo varujeta dve peščeni oviri, levo in desno.

Luknja s parom 4, dolga 342 metrov, ima največjo širino čistine. Prvi udarec igramo na slepo v hrib. Na desni strani opazimo tri peščene ovire. Z udarcem na levo stran, dolgim od 180 do 200 metrov, se oviram izognemo in pridemo na vrh hriba, od tu pa vidimo zelenico z dvema nivojema in peščenima ovirama, ki sta levo in desno.

Štirinajsta luknja, par 4, dolžine 342 metrov, nas primora, da s prvim udarce, dolgim 200 metrov, udarimo z udarjališča čez depresijo do razmeroma velikega območja pristanka pred peščeno oviro na levi strani. Zelenica je obdana s peščenimi ovirami in ima dva nivoja, potekajoča vzdolž zelenice, s smerjo padca od desne proti levi.

Petnajsta luknja, 178 metrov, dolgi par 3, ima na desni strani veliko brezo, ki je ne smemo zamenjati za zastavico, ležečo na zelenici levo, pred katero sta dve peščeni oviri, ki ju mora žogica preleteti.

Par 4 šestnajste luknje, z dolžino 351 metrov, ne spada med daljše, je pa zahtevnejši zaradi konfiguracije terena. Udarjališče je dvignjeno nad čistino, do katere pridemo z 200-metrskim udarcem čez kotanjo, ki se vleče po celotni desni strani luknje, udarci v desno zato niso primerni. Udarec na zelenico mora biti zelo natančen, čez peščeno oviro, zato ni priporočljivo, da udarimo žogico predaleč, saj bi morali naslednji udarec igrati z udarjališča sedemnajste luknje, 30 metrov pod zelenico, nazaj v hrib.

Z dolžino 138 metrov je sedemnajsta luknja najkrajši par 3 na igrišču, pogled na polovico zelenice pa nam zakriva hribček na levi strani. Pri udarcu na zelenico, ki je v dveh nivojih, in sicer pada od leve proti desni, moramo biti posebej pozorni na mejo igrišča ob celotni desni strani luknje. Na tem igrišču je ta luknja edina brez peščenih ovir.

Zadnja luknja na igrišču je par 5, dolg 468 metrov. Z rahlo dvignjenega udarjališča moramo paziti na mejo igrišča na obeh straneh čistine – na desni strani prežita na prvi udarec tudi peščeni oviri. Od tu imajo igralci z dolgimi udarci možnost zadeti zelenico z dvema udarcema. Zadnja zelenica ima največjo površino (960 m2), zato je dolžina zaključnega pata oz. udarca žogice na zelenici (putt) lahko tudi do 35 metrov.